Delovna zaščita ni kar tako odveč 

Delovna zaščita, , , ,

Ko sem prvič stopil na gradbišče mi je bila takoj jasna ena reč. Tukaj preprosto ni prostora za napake. Stroji, jeklo, beton, visoke temperature in izpostavljenost različnim dejavnikom. Vse to je pomenilo, da lahko precej hitro pride do kakšne težave, oziroma komplikacij, ki te lahko tudi fizično poškodujejo. 

Pred tem sem imel kar nekaj časa tisto misel, da je delovna zaščita nekaj, kar je čisto odveč. Pač zdelo se mi je, da sem sam zadosti sposoben in vem kaj delam, tako da bi me tovrstna oblačila več ali manj samo ovirala pri delu. Tudi samega dela na gradbišču sem se lotil precej optimistično, samozavestno in precej neumno. Vsa oblačila, oziroma zaščitna oblačila so nam bila dana z razlogom, a jaz sem jih kar malo prezrl. Na primer en dan nisem imel na glavi sploh čelade, ker je bilo zelo vroče, ter me je čelada samo še bolj kuhala. Drugič na primer nisem imel zaščitnih rokavic, oziroma kakšnih čevljev. Torej vse skupaj sem malo zanemarjal.

Delovna zaščita ni kar tako odveč 

A nato se je zgodilo nekaj dogodkov, ki so mi dali vedeti, da delovna zaščita ni kar tako, ter nam je res dana z razlogom. Bodisi se je kaj zrušilo, ter so po zraku začeli leteti drobni koščki. Ti sami po sebi niso problem, a če ti zleti na glavo z neke višine, lahko to povzroči poškodbe. Na srečo jih sam nisem utrpel, vendar sem imel to vizijo. Nato sem imel nekaj manjših nezgod, ko sem se urezal v roke, nič hujšega, ker nisem nosil zaščitnih rokavic. Tako se je tovrstnih reči zgodilo kar nekaj, dokler nisem končno ugotovil, da je delovna zaščita res potrebna, ter sem jo začel končno spoštovati in redno nositi zaščitna oblačila. Na ta način se lahko namreč hitro zaščitiš pred kakšnimi čisto nepotrebnimi poškodbami, katere lahko sicer pridejo precej hitro in nepričakovano.  

Najljubša delovna oblačila so danes dočakala svoj sodni dan

Delovna oblačila, , ,

Žal so danes moja delovna oblačila doživela zadnje dni, ker sem jih popolnoma uničila. Imam posebna oblačila namreč, za risanje na platno, ki mi jih ni škoda. V preteklosti sem že toliko lepih oblačil uničila, da raje ne začnem razmišljati in tako sem se nekega dne odločila, da ne bom več uporabljala tistih oblačil, ki jih imam rada. Tako so iz starih oblačil nastala delovna oblačila za moja umetniška risanja na platno.

Imam zelo veliko oblačil, ki so postala delovna oblačila, ampak ena so mi bila pa izredno priljubljena. In to so bila ta, ki sem jih imela danes na sebi. Vedela sem, da se bodo zelo kmalu uničila, ker res nisem bila več pazljiva in res so bila že izrabljena. Žal sem jih pa danes čisto polila z barvo in še trgala do konca ob šivu, ker pomeni, da gredo lahko samo še naravnost v koš za smeti. 

Najljubša delovna oblačila so danes dočakala svoj sodni dan

K sreči ima še nekaj oblačil, ki čakajo, da jih predelam v delovna oblačila, ampak ne vem, ali bom z njimi tako zadovoljna, kakor sem bila s tem, ki sem jih uničila. Žal ta trenutek nimam druge izbire, kot da se sprijaznim s tem, kar je in kar bo. Vseeno sem želela dokončati sliko, ki sem jo delala in sem med starimi oblačili, ki so bila pripravljena, da jih oblečem, našla nekaj na hitro, da se zaščitim. Danes sem očitno nerodna in bolje, da sem zaščitena, ker lahko drugače uničim spet kaj, kar ne bi želela. 

Ko sem uredila celoten zaplet z oblačili, sem se končno lahko potopila v ustvarjalno delo in čas je zopet mineval upočasnjeno v nekem svojem ritmu. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj tako zelo rada rišem na platno. Ker se čas tam popolnoma drugače odvija in sem v popolnoma drugačnem filmu. Moja na hitro narejena delovna oblačila so tudi zdržala vse pretresi, ki sem jih vmes naredila in tako sem skoraj zaključila sliko, ki jo delam že dober mesec.