S prijateljico sva sedeli ob kavi in se pogovarjali. Potem mi je zaupala težavo, ki jo že nekaj časa spremlja. Skoraj vsak večer posluša, kako ji piska v ušesih.

Bolj ko posluša, glasnejše je piskanje. Sprva je mislila, da prihaja iz televizije ali kakšnih gospodinjskih aparatov. Nato kakšen dan ali tudi več dni zapored ni slišala ničesar, potem pa se je piskanje znova ponovilo. Ugotavljala je, ali ji piska v desnem ali levem ušesu. Kadar ga je slišala, je ponoči slabo spala. Vprašala me je, ali se mi zdi to normalno. Seveda sem ji predlagala, naj obišče zdravnika. Slišala sem že večkrat, da ob piskanju v ušesih lahko gre za tinitus, ki pa ni bolezen, in da ni edina, ki ga ima. Povedal ji je, da za to težavo ni zdravila. Največ bo naredila sama, če bo upoštevala nekaj nasvetov. Velikokrat se tinitus za določen čas umiri, vendar se zna spet vrniti. Upala je, da se je tokrat pojavil le slučajno, saj je po pogovoru sklepala, da je pri njej glavni sprožilec stres. Zadnje čase je bila res pod psihičnim pritiskom, fizično pa izčrpana. Zelo je poslušala zdravnikove nasvete in jih takoj upoštevala. Svetoval ji je, naj uporablja blag šum v ozadju (npr. ventilator ali aplikacijo z belim šumom), se izogiba pretiranemu hrupu in skrbi za redno sproščanje ter spanec. Kmalu je opazila razliko: piskanje je slišala redkeje, niti ne več vsak dan.

Odločila se je, da bo zadevo čim bolje obvladala, saj jo piskanje spravlja ob pamet. Vesela sem bila zanjo, da ne bo več v strahu, kaj je z njo narobe.